Namestnik iranskega zunanjega ministra Said Hatibzadeh je v zadnjih izjavah poudaril, da sankcije, uvedene proti Iranu, predstavljajo jedro »popolne gospodarske vojne«. Po njegovih besedah je primarni cilj teh ukrepov ustvarjanje razdora med iranskim ljudstvom in vlado. Hatibzadeh je sankcije označil za nepravične in poudaril, da močno vplivajo na nacionalno gospodarstvo. Obenem je namestnik ministra pojasnil stališče Teherana glede mednarodnih pogajanj. Dejal je, da pogajanja sama po sebi niso niti dobra niti slaba, temveč jih je treba razumeti zgolj kot orodje v naboru sredstev diplomacije. S tem je nakazal na pragmatičen pristop Irana do zunanje politike, kjer diplomacija ostaja sredstvo za dosego nacionalnih ciljev, kljub stopnjevanju pritiskov s strani mednarodne skupnosti.

Hossein Shariatmadari, vplivni urednik časnika Kayhan in tesen sodelavec iranskega vrhovnega voditelja, je v seriji izjav poudaril, da se Iran nahaja v stanju popolne gospodarske vojne, ki zahteva ustrezno vojaško oziroma bojno razporeditev. Shariatmadari je kritiziral trenutno vlado, ker naj bi zapravljala čas in priložnosti za nepomembna postranska vprašanja, kot sta vprašanji koncertov in spletnega filtriranja, namesto da bi se posvetila preprečevanju gospodarskega nezadovoljstva, ki ga po njegovih besedah načrtno spodbuja sovražnik. Po njegovem prepričanju so nasprotniki Irana ocenili, da se približuje ključni trenutek za napad, zato mora država identificirati sovražna oporišča in natančno udariti po nasprotnikovi 'Ahilovi peti'. Njegove besede odražajo stopnjevanje retorike znotraj iranskih konservativnih krogov, ki zagovarjajo tršo linijo in mobilizacijo vseh državnih virov za obrambo pred tujimi pritiski.